ljubo doma…

ah…

brca v vhodna vrata (ker se samo še tako zaprejo) in Schwarzijev manever, kako vse dnevno orožje v enem šusu zalučat na predpisana mesta in tisti znani ponarodeli stavek: “ljubo doma kdor ga ima…”

ahhhhh….

nej sej res ne bom več razpredala o težkem delu v rudnikih proletarijata, ampak bi danes raje razpredala o tistem res fajn filingu, ko se zmozgan vendarle privlečeš domov… in se spomniš, da cimra ni doma… da ga tudi ne bo doma naslednji mesec in pol in… (Sebo iz želje po najinem socimerstvu vsaj še za prezimovanje zime, ki vsak čas prihaja, pliz nehi brat naslednje stavke!!!!! )

tko da, dragi moji, uradno je rezidenca v Buržuj gradu naše Bele prestolnice, vsaj za naslednji mesec in pol godna za žure, norenja, se pravi druženja takšna in drugačna, ker če se ne začnem po hitrem postopku resno socializirat, sem na dobri poti, da razvijem kako kvalitetno shizofrenijo…

ja, cimra-cimeta smo strpal na avijon in odfrčal je v LA. Ja, prav ste prebral: v LA!

Vem, da sem se zadnji mesec bolj slab oglašala,… OK, kompletno sem mrknila z žičnate scene, ampak vmes, ljudje dragi, se je blaaaazno dogajalo!Vsaj našemu Sebastjanu!
Pa nej še kdo reče, da Madam Poeta ne obvlada svoje obrti HA!

Bejbike so ga obletavale z leve in z desne, da jumbo plakati pol sploh niso bili potrebni in zdej je cime v LA-ju… Meni nič, tebi nič, mu je mejl poslala ena bejba, če je za en čaj, pa sta posrebala ene kamilce tamle na balkončku… in…

in včer smo strpal našga Sebota na avijon!

Ker ljudje božji, jest ne vem, al so tej bejbi kamilce slab naredile, al pa dejansko obstaja neko žensko bitje, ki je še bolj certificirano premaknjena kot jaz…
V glavnem: našmu Playboyu Sebotu ni dala več miru in sej ne, da Sebota kej podcenjujem, ne kje…,
res je kerlc in pol, tak ta-prav, klen slovanski mož, ampak kamilce na napačni bejbi so očitno tud za Slovanske može ‘tu-mač’…

In smo Sebu na netu hitr poiskali en rehabilitacijski-spa-sanatorij, takega, v katerem ob petih zjutraj vstajajo na tibetanske zvončke in potem gredo vsi skupaj meditirat na zvok jutranje rose…

potem se okrog devetih zjutrej premaknejo v cvetni gaj, kjer se cel dan trudijo ostat v upočasnjenem dihanju ob zvokih harfe…

Čist slučajno je ta spa center v LA-ju, pa smo ga posedli na avijon… In čisto slučajno je v sosednji ulici ful hud zabaviščni park z ‘d best’ klubi in najrazvpitejšim ‘najt-lajfom’ in vsemi drogami, ki jih je kdaj izzumla iznajdljiva človeška rasa… in čist slučajno, bo glih takrat v tem spa-centru ful nekih znanstvenikov, ki si bodo privoščili krajši oddih v meditaciji, pred začetkom novega kroga srditih bojev za Nobelovo nagrado… Sebo, ti želim, da se boš temeljito regeneriral… In oblubm, da ‘kamilični dami ne izdam kam si jo mrknil, pa četudi mi ponuja ta-temno Gornjko z pomarančo…’ Častna taborniška!

Ma grem stavit, da bom na koncu dobila kartico iz kakih zahojenih ruskih diskačev iz Vegasa in na kartici bo kak nečitljiv podpis v čirilici… Sebo, sam pazi, da nau v čirilici zapisan tvoj priimek…

Stari, sej ne da ti je ne prvoščm, če zna dobr kuhat, jo lahk še domov pripelješ, da mal popestriva najin ‘pašta’ jedilnik… Če bo pa hči kakega prebeglega Čečenskega tajkuna, in da bo imela kičasto preveč keša, ja, pol jo pa še jest poročim, revo osamljeno, sam da nau revci dolgčas… Za spolne radosti naš prezasedeni proletarijat itak nima več cajta (roko na srce…tud libida ne, kile petršilja v solati gor al dol…) Tko da, vsi enaki, vsi enakopravni, bom zlo liberalna in ima bejba komot kakega ljubimca…tebe naprimer!….sam da mi nau treba 12 ur na dan v kompjuter zujit…

Kakorkoli, naš Sebo zdejle verjetno v ohlapni tuniki v lotosovem položaju trenira vzdržnost, ko se mu vitke košute LA-plaže kotalkajo pred očmi…, ampak, Sebo, zdrž, ti si naš! Rugelj itaq pravi, da je z nami, babami sam križ…

tko da… take mamo…

jest sem zdej uradno fuuuul cajta sama doma in bom zagotovo počela neumnosti, o katerih bom, upam da dokaj vestno poročala… za začetek bomo malo več plesali in vsem, ki radi vsaj mal z bokci pomigate: prid’te v soboto na Mariborsko sceno… Bo Poetka s tango čeveljcev prah obrisala, k bo en res fajn koncert in pol še milonga… sej lohk tud polko plešete, važn, da se maste fajn!
ker, k mi tango zasučemo, itak pademo v eno tako čudno stanje… tko mal otopelo, zabubleno, zamaknjeno stanje…

… in če dobr pomisl’m…, se to stanje niti ne razlikuje prou dost od mojega dnevnega otopelega, zabublenega, zamaknjenega zujenja v ekran…

….

!!!!!!

SEBOOOO… A MASTE TAM PR VAS ŠE KAKO ROGOZNICO FREJ ZAME… ????????

mejte se radi,

pa ne samo sebe…

Poetka