o žijo… 
kako ste kaj?
o sm vesela ful, da ste tok fajn, in vsi lepo poletno razpoloženi in vsi poletno zapečeni, k original čevapčiči, lepo z vseh strani, lepo res…! ne pa tko k mi, amaterji, k sam vsake tolk pristavimo svojo preperelo belo kožo soncu, tko na hitr, med polurnim odmorom za kavo in pol rdeč k rak prištorklaš nazaj v biro in se pol še dva dni kolneš, k se tuširaš, k maš tak lep T-shirt natetoviran na kožo… sej vem, amatersko zares…
in lepo vas je vidt tok na ulicah, ko me z večerom mal spustijo na zrak, no, mene in arhitekturne sotrpinke, da ne pozab’mo čist, kako približn vonja kisik…( čeprav se človk tok hitr navad… tud na sranje, da še mal, pa se bom zmrdovala nad svežo alpsko sapo!, ja, tko je…)
Res ljudje, svaka čast Japoncem, da zmorejo dan za dnem, leto za letom takle dvanajst urni tempo, jest ga zdej furam en mesec, pa sem že čist dozorela za eno kvalitetno rehabilitacijo 
spa… jacuzzi… lohk pa tud psihiatrija, sam da se mi mal urnik popestri
Ker, ko pogledam z večerom na plano, vas vidim vse bronzane, lepe, prelestne, kako minglate s turisti, da se pol me s sodelavkami k ene bledične, rahitične sence odvlečemo nekam v Staro na en večerni pir pred spanjem, in verjemte, en pirček ob takem ‘lajf stajlu’ rata bolš k topel mlek pred spanjem!
Spiješ en pirček in mal pošinfaš lajf in trenutno arhitekturno stanje, mal počekiraš objete, nasmejane turiste, pluneš na stran, ko ne gledajo, ker drugač resno reskiraš sladkorno ob pogledu na počitniško navdušeno radostjo, ki veje iz latinosov, ki so zavojevali Belo našo Lublano, in ko zajčki operejo zobke, si ti tko k petletniki, prav tako zrel samo še za v postlo
Ja,… take mamo… če bi mi kdo v času, ko je bila moja pubertetniška kariera na vrhuncu, rekel, da me bo nekoč dokrajčil že en pirček, bi ga definitivno izzvala na dvoboj… zdej se pa lepo usedem na balkonček, preverim če so še zmer vse zvezde na ta pravem mestu in že me več ni…
Dinamičen lajf, ni kaj!
Read the rest of this entry ?
