veš Poeta svoj dolg…

delam…

delam ful !!!

za vse tiste, ki ste organizirali ’srč-end-reskju-mišn’ in poslali v Rožno zagorele specijalce s polnimi košarami babičinih dobrot, javno naznanjam, da še diham, še migam, sam na nekih drugih frekvencah… cenim ful vse dobronamerne podvige reševanja moje pregorele rudarske duše, oblubm, da vas vse poimensko omenim v memoarih!

POETKA MA VAS RADA ! 

in za vse ostale, ki se sprašujete, kam je v poletni vročini evaporirala Poeta… n’č bat, ni me Vito-Tito ugrabu, sam življenje je bilo prelepo samo po sebi…

Sej veste, glasbena kariera je v vzponu, trenutno ne vem, za katero svetsko založbo bi podpisala za snemanje, moje utrjene ženske očke so se sladkale s pogledi na klene mladce z leve in z desne, Sebo je kako pašto častil, ma… , vam povem, življenje je bilo prelepo, pa sem ga morala mal zasolit! Z eno tlačansko rundo v rudnikih arhitekture, s po dvanajst urnim delavnikom, tko da zdej, k so me spet nazaj na sonce spustil, mal razmišlam, da sm ga kikslna…

se je pa med tem svašta dogajalo v mojih možganskih predelih, štorije pestre in smešne in ublubm, da bom zdej vsak večer pisala zgodbice za lahko noč…

pa vmes sm gledala Slovenske Melodije morja in sonca, po profesionalni dolžnosti seveda , in sem od hude zgroženosti takoj sedla za svoj mali voki-toki in napisala besedilo za Mihatov komad… (Miha, you the man!) komad bo rokersko-funki balada, in če bo arhitekturni rudnik dal, se bo komad že letošnjo jesen rolal na… Nekje pač! Ker to je pa tuu mač, da človek z IQjem več kot številko noge nima nič pametnega skor za poslušat na slo glasbeni sceni! Hvala Bogu za Dan Dje, k če ne bi blo skor bolš v rudnikih ostat…

tko da… migamo, delamo, itak se pa od dans naprej gledamo na Trn festu in se mal podružimo in kakega spijemo… Vi me kr pocukite za rokav, pa nč bat, ne boste me zgrešil, jest sm res una z rdečimi, podplutimi očkami… Sam še ušeska zrastejo do konca, pa bom tak kepast, krotek angora zajček…

Naj živi rudarska kultura!