Ah, dans očitno planeti ne mežikajo pravilno v mojo smer, neki sm se tud njim očitno zamerla, k se mi je že navsezgodi zjutri zgodilo bizarno srečanje s tretjo vrsto.
Poslušte to:
Kot že rečeno: Veliki Apolon Sebo štrajka in ne kuha več svojega famoznega jutranjega kafeta, ker ‘najina’ jutra prespi, obkrožen s sirenami in plodnimi nimfami in sej ne, da mu jih ne privoščim…
Samo, človek se navadi in je potem cela procedura, kako v eno uro in pol jutranjega babjega rihtanja in lišpanja za v službo, ukomponirat še desetminutni ritual kuhanja kave… K sej ne rečm, da se ne da… vse v življenju je lahko izziv, tudi kuhanje kave med obveznim jutranjim lakiranjem nohtov… Vem, radi nas imate lepe in urejene in me smo ponižno sprejele to igro… In bom znala še kafetkalnico nekam ukomponirat… Enkrat!
Ampak dans še ne in zato sem se pred jobom v mestu ustavla še na enem jutranjem kafetku… v svoji itak omiljeni pražarni kave, kjer smo vsi na ti in se samo spogledamo in že dobim s kavo še jutranjo dozo neumnosti in smeha…
