blazno pametno o novinarjih…

(prepis iz črne knjižice, ki je zapis vsega, kar je, in nadaljevanje prejšnjega posta…)

“Ti, fajn intervju se ti ne zdi?” reče Sebo, modri Buda, in pihne oblak cigaretnega dima v že tako onesnaženi ljubljanski zrak…

“Ja, fajn ja, sam tega novinarja bi pa poslala v osnovno šole etike in novinarskega kodeksa…” zasikam, vidno naježena, pa še Sebotov dim vleče v mojo smer.

“Zakaj, men se je pa dečko zdel prav fajn in korekten… Si želim, da bi tudi mi tle imel novinarja, k bi imel tolk jajc, da bi si upal naše politike takole napadat!” nadaljuje Sebo.

“Ma, ne ti men korekten… Ne morš se v zadnjih petih minutah lotit najtežjih vprašanj in ga pol v senzacionalističnem duhu poskušat sesut!” in mu namenim grd, nasršen pogled izpod čela, to pač znam!

“Zakaj pa ne? Fant hoče v politiko, zato se mora navadit. Sploh pa, če bi to preživel, bi dobil šanso, pa je pač ni, škoda zanga… Gremo naprej.” in je šel še en cigaretni val topli gredi v objem in kot zaklet se njegovi blond kodri danes še prav posebej svetijo v nedeljskem soncu.
(moram mal pošnofat po kopalnici, od česa nek se Sebo danes cel tok sveti…?)

“Men se pa to ne zdi prav! ‘Dejmo fanta scefrat že v štartu, demo mu zmetat vse orožje, kar ga premoremo v glavo, če pa slučajno preživi, ga pa še vedno lahko zaplinimo, k je ateist’. Ej, halo, pa sej ne more bit lepšga, k ateist z odprto glavo na oblasti! Ateist, ki javno priznava, da njemu ideja Boga pač ne reši vseh globokih življenskih vprašanj, o katerih sicer vsak dan razmišlja, ampak še več kot to: svojega otroka je pa vseeno želel poslati k verouku, da se mali nauči o religijah tega sveta, pa ni šlo, ker je verouk preobsežen. Ej, jst bi si takega voditelja samo želela, ne pa da ga gre en novinarček sesut že v štartu, samo zato k ga lahko…” (sem dobra ne ?)

“Ja, Poetka, ampak ga je… In vsi vemo, da je politika grda stvarca…”

“Ja sej, zato pa vsi skup samo še tonemo, ker se pogovarjamo o senzacijah… K so nas navadli, da nas pitajo s senzacijami, da pomirijo naš ‘Panem et Circenses’ nagon, ker potem spregledamo resnične probleme in smo kao vsi vsaj navidezno srečni… Da sploh niti ne omenjam, da se nikjer več ne pogovarjamo o tem, kako bi probleme rešili… Ful super! Dejmo se v lajfu sam še drug druzga cefrat, pa se nad reality šovi naslajat, k resnični problemi naše družbe se bodo pa rešili sami od sebe.
Jea rajt, bodo prej vesoljčki prišli in nas vse pospravli, in glede na to, kako se zadnje čase ljudje obnašamo, si česa bolšga niti ne zaslužmo!”
(sem že po turško usidrana na svojem škripajočem rexu robantila dalje, še mal, pa bom že super ogreta…ahhh!)

“Maš point, ampak narod tega ne šteka. Narod hoče senzacijo in dans je Zoran Milanović padu na intervjuju…” je mirno in skulirano zaključil Sebo, modri Buda in si prižgal novo cigareto. Na sexy, stajliš način, kot to zna samo on!
Ata John Wayne bi bil ponosen nate!

Ampak, razdražene mačke iz principa ne popustimo sexy, stajliš ukanam, zato sem prilivala kerozina na najin debatni ogenj: “Ma, men se pa zdi, da ga ni, in da je Aleksandar osmešil samo samega sebe, in izpadel kot en plehek senzacionalist, ker mu je Zoran lepo rekel: “Postavljate težka vprašanja in dajte mi čas, da jim z vso odgovornostjo, ki jo vaše vprašanje zahteva, tudi odgovorim…” Kapo dol Zorane! Se mi zdi, da rabmo vsi skupi take skulirane, stabilne politike! Kam pa gremo, če se bomo o evtanaziji pogovarjal z enako resnostjo kot: ‘Koji je vaš omiljeni futbal klub?’ Ej ne se hecat s takimi stvarmi! Zarad takega nonšalantnega odnosa so enkrat že ljudi zažigali v pečeh!” (sedaj sem na svoji delavni temperaturi!)

“Poetka, to je vse res, ampak ne pozabi, da če Zoran zmaga, bo moral na politični poti zdržat še marsikatero žestoko in če klecne v enem intervjuju, pač ni za v politiko.”

“Ja, vse res in prav… (požrem debelo porcijo sline in grem dalje) Sej mogoče me pa pri vsem skup bolj moti ta senzacionalistični pristop, in želja, modela na vsak način skenslat, kar se mi zdi škoda, ker je slišat, kot da ima dobre ideje… In se mi zdi škoda, da že v štartu skenslajo kandidata samo zato, ker se ni pripravljen spustit na barski, klevetni nivo… Na tak način ne bomo nikdar izvedeli, česa je možakar v resnici sposoben. In mal sem naveličana politikov k ‘lupetajo samo prazne fraze’… Za Milanovića sem dobila filing, da bi pa znal bit človek dejanj…”

“Mogoče…” reče Modri Buda in pripre svoje neskončno plave oči… “Ampak men je pa še vedno všeč, da si je ta novinar upal in se ni usral pred enim politikom. Ti bi ga morala vid’t zanč, kva je delal Kučanu…”

“Tenx, si kr predstavljam… Seciral ga je na praštevila… (ne, slikce v glavi, ne zdej…vem da znate, ampak ne zdejle…) Ma, mene moti ta ameriška fora, da mora dans vse bit senzacija… Ej, novinarstvo bi moralo bit samo novinarstvo, samo podajat informacije, mi si bomo pa ustvarjal mnenja…”

“Poetka, folk dans nima cajta za ustvarjanje svojih mnenj… Sploh pa, dans so novinarji edini, k si sploh upajo zajebavat politike, k eden jih pa mora, k so vsi skup postali premočni. Hrvatje majo vsaj tega novinarja, k ma jajca, pr nas nimamo pa nobenga tazga, sam mogoče Jonasa, ampak njega noben ne jemlje resno… “

“Ja, ampak men je vse skup narobe. V tej sliki mi manjkajo objektivni raziskovalni novinarji, in folk ki bo začel s svojimi možgani mislt… S premočnimi politiki bi se moral pa ukvarjat nekdo drug…”

“Aja? Kdo drug pa še ostane? Vesolci? “

(Sam Lucifer mi je priča, da zna bit Sebo, modri Buda, kdaj resno netakten, ampak mu damo točke: “Sebo, douze points”, če ne druzga, za eleganco in za tisti kup čikov v pepelniku)

“Ma, jest bi ustanovila eno neodvisno skupino, skupino, k sploh ne bi bila iz Slovenije, ampak bi bla taka mednarodna zasedba, neke vrste policija, ampak ne policija, eni taki komisarji za pravičnost, k ta banda politična se itak ničesar več ne ustraš… In bi delovali približno tko, k Varuh človekovih pravic in bi imeli kaka resna pooblastila in ne bi bili samo lutke za posmeh. In folk bi se lahko direktno k njim obrnil za svoje probleme…”

“Ja… Ampak a se ti ne zdi žalostno, da najprej ljudstvo izvoli svojo vlado, pol bi pa kao rabili neko zunanjo komisijo, ki bi preganjala to našo lastno vlado… Kaj pa integriteta, suverenost naroda, pa to…? Tvoja teorija mal ne pije vode. Jaz si bolj želim vlade, na katero bi lahko bil ponosen, ne pa da v privatnem času razmišljam, kako bi jo nadzorovali, bando…” (mačo, moj cime zna bit zelo mačo, ponosna!)

“Maš prou, in to je že vmešavanje drugih v notranje zadeve, ampak neki bi pa moral narest, k se mi ne zdi prav, da se morajo novinarji izpostavljat, da kažejo na politični gnoj. K vsi poznamo zgodbo Veronice Guerin, k je morala svoje življenje zastavit, da so se stvari premaknile. In dejstva, da so pri nas prisluškovali novinarki, pa verjetno prisluškujejo kar vsem, ej mogoče še tale najin pogovor snemajo, k so od vsakega svobodnega mnenja ogroženi… Sebo, men se ne zdi prav, da se mora posameznik izpostavit za ceno lastnega življenja, ker je vsem ostalim tko zlo vseeno in samo zaprtih oči dopuščajo, da vsi skupej tonemo. ..”

“Jap, zato pa mi je prav, da si je novinar upal, kar si je upal, svaka mu čast! Šele ko imamo več informacij iz različnih, od vlade neodvisnih virov, se lahko svobodno odločamo o našem mnenju, v kaj verjamemo, do takrat je pa vse indoktrinacija…” (se vidi, da moj Modri Cimer v prostem času študira pravo, podpiram in navdušena ploskam)
Potem je Sebo, modri cimer iz škatlice potegnil še zadnjo cigareto, katero vedno rad skadi v globoki tišini.
Naj mu bo, govoril je modro.
Jaz pa sem sedela zraven in kuhala mulo, ker svet ni tak, kakršnega bi si želela.
Od sedaj naprej mi ostane samo še molitev za kak čudež.
Molitev za pametne vesoljce.