ahh… moški!

da da, spet me matrate…
prelestni mladci namreč…
spet se mi motate po glavi, pa če to hočem ali ne… očitno genetika še vedno dela svoje in pomlad še vedno premeša hormone v mojem starem, ignorance zverziranem telescu… pa pejmo lepo po vrsti!

vse moje pisanje o pivski meditaciji mi je seveda pošteno izsušilo grlo in ideja o špricerju na sončku me je odnesla na ljubljansko obalo z mojim Škratkom. Upsi, pa da ne bo pomote, jaz sem preveč ‘kompleksna’, da bi se hodila nastavljat pred Mačka… tja smeš it samo če si lep, urejen in žešče ambiciozen mladi japi-wanna be (ker pravi japiji gredo popoldne na solnce v Piran… Itaq!) Al sem pa že prestara za te neke površinske flirtaže, k niso nč druzga k light krema za sončenje za občutljivi Ego.
In verjemte, na ljubljanski Plaži je precej sonca…

ahhh… čeif !

Čeif, glagol, maksimalno uživanje na balkanski način.

Ja, danes je dan za prakso tega blagozvočnega glagola… Balkon z ravnopravšnjim kotom sonca, leptop in kanglica sveže skuhanjega čaja… Z mlekom seveda. Čeprav se mi je nizozemski Bastiaan nekoč smejal, da tam samo otroci pijejo pravi čaj z mlekom…
Tudi prav, nikdar se nisem folirala, da sem kaj več kot en velik, slabo prilagojen otrok.

Danes je dan za meditacijo. Za razmislek. Ok, vem, da je tehnično gledano meditacija prav stanje brez misli, ampak, doseči stanje, v katerem se vršanje v moji glavi vsaj za kanček poleže, je zame že ultra alfa stanje.

In verjamem, da ima vsak od nas svoj način ‘meditacije’.
Za nekoga je to pet minut na čiku, ko obstajata samo ti in tvoja cigareta; za drugega je to pobeg na fitnes ali na kolo, in ja, za večino dobrih starih slovenskih atejev je dnevna doza meditacije tisti redni ovinek v bife, na poti domov…
In drage slovenske mame, to morate pač štekat, ljudje smo si pač različni in če se naši ateji zapijanjajo v bifeju do pozne ure in kot pepelke šele s polnočjo krenejo domov, bi v bistvu lahko bile ponosne nanje…
K oni fuuul meditirajo in razmišljajo…