ker je danes pač tak dan…
morda prav sedaj nadobudni najstniki brskajo po žepih hlač in jakn, kje je skrit še kak pozabljen evro, da se ga malo prisekajo, ker je petek in to, in se spodobi s prjatli kakšno spit… kakšno rečt… kakšno pozabit…
ker je petek in to… in je treba med vikendom malo podstrešje spucat, malo ventilčke spustit, da ekonomski lonec, kateremu ljubeče rečemo ‘naš mali svet’ en lep dan ne eksplodira…
samo… moja najstniška leta, ko nas je regenerirala steklenica Grajske črnine, katero smo si zaupno podajali iz rok do rok v kakšnem parku Belega mesta, so že lep čas mimo… sploh pa, pri mojih letih se že spodobi malo napredovat, se darvinizirat, evolvirat ali kako že, in glede na to, da sem zmeraj imela neko posebno čast povečane nagnjenosti k ‘princeska sindromu’ sedaj elitistično viham nosnice nad vinom v literskih steklenicah…
sedaj padam samo še na izbrane buteljke… in roko na srce, dobesedno padam, ker so najstniška leta zagnanosti in vneme že toliko daleč, da se sedaj že po nekaj kozarcih obnašam kot opica, kar me, če sem količkaj odnesla od učnih ur biologije, malo zaskrbi, ker to pač ne pomeni ‘upgrade-a’ po evolucijski lestvici, ampak en čisto navaden štrbunk nazaj v kameno dobo…
